[ 03.02.2010 ]

Avtonomija univerze in njena odgovornost sta nujen pogoj za izpolnjevanje poslanstev univerze

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v sodelovanju s CMEPIUS pripravilo 2. februarja na Brdu nacionalni posvet na temo »Visoko šolstvo: avtonomija in odgovorno upravljanje«.

Za letošnjo temo nacionalnega posveta je ministrstvo izbralo avtonomijo univerze in odgovornost. »Ocenjujemo, da je v tem trenutku ta razprava nujna tudi za slovenski visokošolski prostor, ker predstavlja temelj in konceptualno osnovo za ureditev razmerja med univerzo in družbo, ki jo moramo v sodobnem svetu spremenjenih razmer ponovno opredeliti,« je uvodoma na posvetu dejal minister Gregor Golobič.

Nacionalni posvet na Brdu sodi v prvo izmed serije razprav, ki jih namerava MVZT organizirati letos. Cilj tokratnega posveta je bil osvetliti pojem avtonomije in odgovornosti kot temeljnega koncepta, pregledati relacije univerza – država – družba, spregovoriti o različnih vidikih avtonomije ter poiskati mejo med svobodo univerze in potrebno regulacijo.

MVZT je opredelilo precej ambiciozno, a potrebno in realno agendo preoblikovanja slovenskega visokošolskega prostora. Pripraviti želi namreč v sodelovanju z visokošolskimi partnerji dolgoročno strategijo razvoja visokega šolstva in znanosti, ki se bo odražala predvsem v novem: nacionalnem programu visokega šolstva, zakonu o visokem šolstvu, nacionalnem ogrodju kvalifikacij in sistemu financiranja visokega šolstva, je na Brdu dejal minister Gregor Golobič.
 
V uvodnem nagovoru je spregovoril o avtonomiji univerze kot temeljnem privilegiju univerze. »O vprašanju avtonomije univerze v povezavi z akademsko svobodo lahko vse bolj razpravljamo tudi v okviru notranje dinamike univerz. Novi modeli upravljanja, ki prinašajo nove strukture in sestave organov znotraj univerz, lahko vodijo tudi v omejevanje akademske svobode posameznih članov akademske skupnosti. Določanje vsebine poučevanja in raziskovanja, pravica govora ter javno nastopanje so in morajo ostati temeljne pravice akademikov. Za uspešno izpolnjevanje vloge univerze je razumevanje tega osnovnega temelja nujno tako v relaciji do družbe kot v notranjih relacijah univerze,« je v nagovoru udeležencem posveta poudaril minister Golobič.

Opozoril je, da Evropska komisija kot prioriteto razume povečano avtonomijo univerz ter njihovo odgovornost, prav tako Svet Evropske unije povezuje avtonomijo univerze in sposobnost njenega odziva na družbena pričakovanja. Bolonjski proces za dosego zadanih ciljev ter ohranjanje evropske raznolikosti potrjuje princip institucionalne avtonomije, hkrati pa utemeljuje potrebno odzivnost univerz na potrebe družbe. Erfurtska deklaracija državi nalaga spoštovanje akademske svobode in avtonomije, univerzi pa odgovornost. Magna Charta Universitatum opredeljuje akademsko svobodo in svobodo raziskovanja kot »temeljno  načelo univerzitetnega  življenja«. UNESCO avtonomijo opredeljuje kot nujen pogoj za izpolnjevanje institucionalnih poslanstev preko kakovosti, učinkovitosti, transparentnosti in družbene odgovornosti. Prav tako akademsko svobodo opredeljuje kot temeljno vrednoto, ki jo je v današnjem globalnem okolju potrebno varovati. Evropska zveza univerz kot osnovne štiri dimenzije avtonomije univerze navaja akademsko, finančno, organizacijsko in zaposlitveno dimenzijo, hkrati pa razume vključevanje zunanjih deležnikov kot mero odgovornosti do družbe. »Avtonomija univerze in hkrati njena odgovornost je torej v sodobnem visokošolskem diskurzu razumljena kot nujen pogoj za izpolnjevanje poslanstev univerze,« je dejal Gregor Golobič.
 
Posveta na Brdu se je udeležilo preko 200 predstavnikov visokošolskih zavodov, univerz, ŠOS in SVIZ. Z zanimanjem so prisluhnili gostoma iz tujine, Jamil Salmiju iz Svetovne banke, ki je govoril o naraščajočem pomenu odgovornosti visokega šolstva ter dr. Terhi Nokkala iz britanske Univerze  v Surreyu, ki je spregovorila o avtonomiji univerz v Evropi. Ugledna gosta sta razgrnila široko paleto aktualnih vprašanj, od različnih oblik korupcije v visokem šolstvu do razlik pri organiziranosti in vodenju univerz v Evropi. Pokazala stam, da je evropski visokošolski prostoe zelo diverzificiran, diverzifikacija pa se kaže tudi znotraj posameznih držav.

V popoldanskem delu posveta je delo potekalo v skupinah, v katerih so razpravljali o relaciji med avtonomijo univerze in odzivanjem na družbena pričakovanja, o akademski svobodi in odgovornosti do družbe ter o finančni avtonomiji in institucionalni odgovornosti.

 
Vir: Služba za odnose z javnostmi, MVZT