[ 02.12.2009 ]

Podelitev Evropskega in nacionalnih jezikovnih priznanj 2009

Ljubljana, 2. 12. 2009: Na Gradu Fužine (Ljubljana) bo dne 2. 12. 2009 ob 10:00 potekala slovesna podelitev Evropskega in nacionalnih jezikovnih priznanj 2009, ki jo prireja Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS). Dobitnikom priznanj bo nagrade podelil minister RS za šolstvo in šport, dr. Igor Lukšič.

Kaj je Evropsko jezikovno priznanje?
Evropsko jezikovno priznanje, katerega začetki segajo v leto 1998, je pobuda Evropske unije s področja učenja ter poučevanja jezikov, ki prispeva k večjemu ozaveščanju o pomenu jezikovne raznolikosti v Evropi. Spodbuja nove podvige na področju poučevanja in učenja jezikov, nagrajuje nove tehnike poučevanja jezika in jih promovira. Odprto je za vse vidike izobraževanja in usposabljanja, ne glede na starost ali uporabljeno metodo in se v glavnem osredotoča na spodbujanje inovativnosti pri učenju jezikov.
Z njegovo pomočjo naj bi spodbujali inovativnost pri učenju in poučevanju jezikov, razširjali primere dobrih praks ter večali zanimanje širše javnosti za izboljšanje jezikovnih spretnosti. V pobudi že vse od leta 2002 sodeluje tudi Slovenija in v okviru te pobude vsako leto najboljšim projektom podelimo listini Evropsko jezikovno priznanje ter Nacionalno jezikovno priznanje.


Nagrajenci 2009
V letošnjem letu se je za Evropsko jezikovno priznanje potegovalo 16 projektov. V pobudi so sodelovale tako organizacije s področja izobraževanja in usposabljanja kot lokalne skupnosti, delodajalci, različna društva in združenja. Projekti so bili zasnovani na nacionalni, regionalni ravni ali izvedeni s podporo programov Evropskih skupnosti in drugih mednarodnih programov.
Projekti so bili izbrani na podlagi evropskih meril za izbor. Evropski prioriteti, ki sta predstavljali temelj projektov, pa sta bili v letih 2008/09 medkulturni dialog in jeziki v poslovnem svetu.

Evropsko jezikovno priznanje v letu 2009 je prejel:

•     projekt “Jezik v turizmu – LINT”, ki ga koordinira Center za slovenščino kot drugi/tuj jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakulteta v Ljubljani.

Projekt Jezik v turizmu oz. Tristopenjski leksikalno orientirani model za poučevanje, učenje in ocenjevanje govornih jezikovnih zmožnosti v slovanskih jezikih za potrebe v turizmu je v prvi vrsti namenjen učenju nižje kvalificiranih turističnih delavcev. Cilj projekta je pripraviti in ponuditi zaposlenim v turizmu učinkovita sredstva za učenje manj poučevanih slovanskih jezikov.

»Nagrada za najbolj inovativen projekt avtoricam slovenske projektne skupine evropskega projekta LINT – Language in Tourism/Jezik v turizmu: Tanji Jerman, Evi Šprager, Tjaši Alič, Staši Pisek in Ini Ferbežar pomeni priznanje dvoletnega intenzivnega dela na področju, ki do sedaj v slovanskih jezikih še ni bilo obdelano – pri pripravi metodologije in gradiva za učenje, poučevanje in ocenjevanje tujega jezika za potrebe turistične dejavnosti. Na priznanje so ponosni tudi partnerji projekta iz Bolgarije, Češke in Slovaške. Priznanje pa je še posebej dragoceno za Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, saj s tokratnim že četrtim priznanjem potrjuje kontinuiteto kakovostnega dela na področju učenja in poučevanja slovenščine.
Nagrada bo prispevala k večji prepoznavnosti in vrednosti projekta LINT – Language in Tourism/Jezik v turizmu ter njegovih produktov, avtoricam pa omogočila sodelovanje pri najkvalitetnejših projektih.«
Slovenska projektna skupina LINT


Nacionalni jezikovni priznanji v letu 2009 sta prejela:   

•     projekt »Likovno-literarno-prevajalsko ustvarjanje Nova ribica v šoli«, ki ga koordinira VIZ II. Osnovna šola Rogaška Slatina.

Učitelji in učenci, ki so sodelovali v projektu so ustvarili avtorsko zgodbico in jo nato prevedli v 4 tuje jezike. Projekt vključuje jezik otrok tujcev, ki se šolajo na šoli VIZ II. Osnovna šola Rogaška Slatina in, ki materni jezik uporabljajo le v domačem okolju (predvsem hrvaščina in albanščina), v javnosti pa ne. S projektom so tako učenci imeli priložnost, da svoj jezik predstavijo širši javnosti, ga uporabijo pri prevajanju in okolico naučijo oz. seznanijo z njihovim jezikom.

»Že ob novici, da smo uvrščeni med sedem izbrancev za Evropsko jezikovno priznanje, smo se počutili zelo počaščeni, prijetno vznemirjeni in polni napetega pričakovanja. Priznanje nas navdaja s ponosom in novim zagonom, saj nam dokazuje, da smo s svojimi jezikovnimi prispevki na dobri poti k uveljavitvi, učenju, spoznavanju in sprejemanju drugih jezikov, drugih kultur, s katerimi sobivamo v okolju. Še posebej smo ponosni, da je to priznanje že drugo jezikovno priznanje, ki so ga prejeli učenci naše šole. Sodelovanje v projektu Nova ribica v šoli je skozi različne načine ustvarjanja, učenja in poučevanja prepletlo tako otroški kot svet odraslih s skupnim imenovalcem spoznati in sprejeti različnost.«
Matejka Tirgušek, koordinatorica projekta


•    projekt »Multimedijski didaktični pripomoček za učenje in poučevanje slovenskega znakovnega jezika in mednarodne kretnje«, ki ga koordinira Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Osnovna aktivnost, ki je vodila k začetku projekta, je bila združitev dosedanjih oblik predstavitve slovenskega znakovnega jezika, to je knjig Govorica rok I in Govorica rok II ter ostalih virov v računalniški program za multimedijski didaktični pripomoček za učenje in poučevanje slovenskega znakovnega jezika.

»Kako živeti v svetu tišine se zaveš takrat, ko iz tišine izstopiš. Kot otrok gluhih staršev nisem vedel, da je svet tišine drugačen od sveta v katerem živimo. Pravzaprav me je okolica opozorila na to. Človek je socialno bitje ter temeljna psihološka potreba človeka je, potreba po ljubezni in pripadnosti. Ta pripadnost se kaže v sporazumevanju oz. odnosu s sočlovekom. Da se lahko sporazumevaš je potreben skupni jezik. Skupni jezik gluhih z okoljem je znakovni jezik. V kolikor se želiš z gluho osebo pogovarjati kot s sočlovekom, potem moraš govoriti njihov jezik, to je znakovni jezik. Kot otrok gluhih staršev, to vem. Želim pa si, da bi  to vedeli tudi ostali. Vesel sem Evropskega jezikovnega priznanja in upam, da bodo to kar vem, vedeli tudi drugi.«
Matjaž Juhart, koordinator projekta