PRAVICE IN PRILOŽNOSTI evropskih državljanov

Mestni muzej Ljubljana, 20.11.2012

Dogodek, ki je združil Zvezo prijateljev mladine Slovenije in nacionalni agenciji programa Mladi v akciji in Vseživljenjsko učenje je bil namenjen mednarodni mobilnosti in oviram, ki stojijo na poti posameznikom, še posebej tistim, ki prihajajo iz socialno ogroženega okolja. Ena izmed temeljnih svoboščin v evropskem prostoru je pravica do gibanja, dela, življenja, študija, usposabljanja v tuji državi, ki spada v pravico do prostega pretoka ljudi in je ena izmed 4 temeljnih svoboščin (poleg prostega pretoka blaga, storitev in kapitala).

Področja, kjer se te pravice najbolj odražajo pri vsakdanjem življenju so potovanje, delo, upokojitev, bivanje, izobraževanje, zdravstvo, nakupovanje, družina, nakupovanje… glede na namen dogodka, smo se še posebej osredotočili na področje izobraževanja, ki v današnjem času postaja vedno bolj mednarodno, globalno. Poteka na različne načine, v bolj ali manj formalnem okolju, v domačem ali tujem kulturnem, jezikovnem področju.

Številne šole, združenja, nevladne organizacije, zavodi se srečujejo z mednarodnimi projekti in mobilnostjo mladih in odraslih, ki prinaša številne pozitivne rezultate tako udeležencem, kot tudi okolju v katerem delajo, ustvarjajo in ga sooblikujejo. Na okrogli mizi, ki se je dotikala področja mobilnosti mladih, ki prihajajo iz socialno šibkega okolja, smo imeli sogovornike iz naslednjih organizacij:
•    Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Aliana Moscatello
•    Mladinski dom Jarše, Stanovanjska skupina Črnuška Gmajna, Peter Steničnik in Sara Vasilič (dijakinja)
•    Društvo center za pomoč mladim, podružnica Maribor, Janez Arh
•    Vzgojno izobraževalni zavod Višnja Gora, Peter Pal in Janez Perpar
•    Center za socialno delo Kranj, Dnevni center Škrlovec, Maja Kurnik

Vsem je skupno izvajanje mednarodnih projektov, namenjenim mladim, ki prihajajo iz socialno šibkega okolja, ki predstavljajo veliko dodano vrednost njihovemu vsakdanjiku. Mladi se srečujejo z vrstniki drugačne, različne kulture, jezika, običajev in navad. Pri tem ne le da spoznavajo druge, ampak odkrivajo in razvijajo tudi sebe. Ne glede na to, ali se srečajo z mednarodnimi projekti in vrstniki iz drugih držav doma ali v tujini, jih stik z drugačnim spremeni. Potrebno je prilagajanje, strpnost, reševanje morebitnih težav, nesoglasij in vse to vodi k osebni rasti mladega človeka.

Še bolj se to pozna, ko mladi odidejo preko programov mednarodnih izmenjav v tujino; v novo, drugačno, neznano okolje, ki jih za vedno oblikuje. Marsikateremu mlademu, ki ima prenekatero oviro za odhod v tujino, je mobilnost življenjska prelomnica. V tujini spoznajo sebe, postanejo bolj samozavestni, bolj se cenijo, njihova motivacija za učenje, delo, prostovoljne aktivnosti se poveča, vrnejo se domov preobraženi.

In ravno zaradi teh številnih koristi in učinkov, ki jih še posebej za mlade, pušča mednarodna mobilnost, je potrebno, da se identificirajo ovire, ki stojijo njim na tej poti in da se poiščejo rešitve, ki jim kasneje uresničijo izvedbo tovrstnih mednarodnih izkušenj.

Glavne ovire, ki so jih sogovorniki omenili so predvsem strah pred tujino, nezaupanje v lastno jezikovno znanje, marsikateri se soočajo z nezaupanjem s strani partnerja, družine…pri mladih iz socialno, predvsem finančno ogroženih družin, pa je velik problem že sama primernost obleke in obutve ter posredno vrstniško neodobravanje in nesprejemanje.

Vsi sogovorci so izpostavili pomen priprave na mednarodne projekte, ki potekajo tako v domačem kot tujem okolju. Le ta namreč vodi v ugotavljanje in reševanje problemov, težav, pomislekov in ovir, s katerimi se mladi srečujejo. Priprava je po mnenju vseh govorcev tako skupinska kot individualna. Ta kombinacija namreč omogoča in zagotavlja najboljše učinke za skupino in posameznika. Številne organizacije so razvile orodja, pripomočke, metode za uspešno pripravo na mednarodne projekte, ki vključujejo posameznike iz socialno šibkega okolja.

Pomembno je, da se te dobre prakse širijo, da se različni strokovnjaki skupaj usedejo, sodelujejo, si izmenjajo izkušnje in skupaj pridejo še do nadaljnjih izboljšav in novih idej. Tako vzgojno izobraževalni zavod kot tudi mladinski domovi, centri za socialno delo in šole, imajo vrsto dobrih praks, ki jih je pomembno in pametno širiti. Na ta način bodo drugi, ki so v tovrstnih projektih lažje reševali svoje stiske in težave, ki so na poti mladim, ki bi želeli mednarodno izkušnjo. Programe evropske skupnosti za področje izobraževanja in usposabljanja mladih na različnih področjih, načinih izobraževanja in tematikah, vodi načelo odprtosti in dostopnosti (ob kakovosti). V kolikor je želja mladih, ki si sicer ne bi upali, drznili pomisliti na tujino, na nekaj več doma, je naša skupna dolžnost, da jim pomagamo na tej poti in uresničimo ta načela programov v praksi, v resničnem življenju. Veliko projektov se že dogaja tako v Sloveniji kot v drugih državah, naj se ta praksa nadaljuje in širi povsod kjer je za to interes in želja.

Vabilo in program