Centralizirane akcije

Program Erasmus pozna tri akcije katerih usklajevanje poteka na centralnem nivoju v Bruslju:

• ERASMUS akademske mreže
• ERASMUS večstranski projekti
• ERASMUS spremljevalni ukrepi

Vsakoletni poziv za prijavo predlogov za sofinanciranje za te akcije izvaja Izvršna agencija. Ta se nahaja v Bruslju in poleg navedenih treh akcij skrbi tudi za vloge za pridobitev Erasmus univerzitetne listine.

Erasmus akademske mreže

Erasmus akademske mreže so oblikovane za spodbujanje evropskega sodelovanja in inovacij nadoločenih predmetnih področjih. Prispevajo k izboljšanju kakovosti poučevanja v  terciarnem izobraževanju, določanju in razvoju evropske razsežnosti znotraj danega akademskega področja,nadaljnjim inovacijam ter izmenjavi metodologij in dobrih praks. To se doseže s sodelovanjemznotraj mreže med organizacijami terciarnega izobraževanja, univerzitetnimi fakultetami in oddelki ter lahkovključuje tudi strokovna združenja in podjetja, kot tudi druge organizacije. V vsakem projektu Erasmus akademskih mrež mora sodelovati vsaj 25 organizacij.

Najmanj, kar se pričakuje od vsake mreže, je, da izvede naslednje operativne aktivnosti:

• oblikovanje spletne strani in drugih ustreznih orodij za pomoč pri izmenjavi in razširjanjuinformacij;
• izdelava letnega poročila o stanju inovacij na svojem področju aktivnosti;
• informiranje deležnikov terciarnega izobraževanja o dogodkih in aktivnostihmreže;
• organizacija letnega srečanja za tematsko področje mreže. Srečanje lahko tudipovezuje/združuje predstavnike drugih aktivnosti, ki jih podpira Erasmus, z ustreznegapodročja, vključujoč predvsem večstranske projekte in intenzivne programe. Lahko ima  oblikoodprtega seminarja ali konference ter s tem spodbuja sodelovanje med projekti, ki jih podpiraErasmus, in drugimi primernimi pobudami;
• sprejetje primernih ukrepov v zvezi z ocenjevanjem učinkovitosti mreže.

Tematsko se lahko Erasmus akademske mreže ukvarjajo z (seznam ni dokončen):

• Določanje področja. To naj bi običajno zajemalo opisovanje, analiziranje in primerjanjeobstoječih učnih metod ter opredelitev in preizkušanje novih, prepoznavanje obstoječihvisokokakovostnih učnih gradiv in nudenje slednjih članom mreže.
• Zagotavljanje kakovosti, ki se nanaša na tematsko področje.
• Omogočanje evropskega sodelovanja. Ocenjevanje razmer na področju evropskegasodelovanja, prepoznavanje potreb in ovir ter načinov, kako jih premostiti. Priprava orodij inevropskih strategij (na primer za izboljšanje uporabe ECTS, novih modelov vodenja itd.).
• Opredelitev in posodobitev generičnih in sektorskih kompetenc z uporabo metodologij učnihrezultatov in študentskih centrov na tematskem področju mreže, na primer z upoštevanjempristopa pilotnega projekta „Usklajevanje izobraževalnih struktur v Evropi” na področjumreže.
• Spodbujanje sinergij med učenjem in raziskavami, zlasti s spodbujanjem visokošolskihzavodov k vključevanju raziskav v svoje poučevanje in povezovanjem Erasmus akademskihmrež z mrežami odličnosti, ki se financirajo s sedmim okvirnim programom Evropskeskupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti.
• Krepitev povezave med izobraževanjem in družbo, povezovanje javnega in zasebnegasektorja ter znanstvenih in strokovnih udeležencev in tako prispevati k evropski zmožnosti zainovacije.

Projekti Erasmus akademskih mrež lahko trajajo največ 3 leta in lahko prejmejo največ 600.000,00 EUR sofinanciranja. 

Erasmus večstranski projekti

Večstranski projekti Erasmus podpirajo sodelovanje organizacij terciarnega izobraževanja med seboj ali zdrugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi.Spodbujajo se zlasti inovativni projekti, usmerjeni v teme, ki jih projekti, ki se že financirajo vokviru te akcije, ne vključujejo dovolj izčrpno.

Vsak projekt Erasmus večstranskih projektov se mora ukvarjati z vsaj eno od spodaj naštetih tem:

• sodelovanje med organizacijami terciarnega izobraževanja in podjetji;
• socialna razsežnost visokošolskega izobraževanja;
• strategije mobilnosti in odpravljanje ovir za mobilnost v visokošolskemizobraževanju;
• podpora posodobitvi visokošolskega programa;
• spodbujanje odličnosti in inovativnosti v visokošolskem izobraževanju.

1. Sodelovanje med organizacijami terciarnega izobraževanja in podjetji:
Projekti v okviru teprednostne naloge podpirajo dejavnosti, ki povezujejo organizacije terciarnega izobraževanja in partnerje izneakademskih področij: podjetja, strokovne organizacije, gospodarske zbornice, socialnepartnerje ali lokalne/regionalne organe itd. Ti projekti morajo dokazati sodelovanje medsvetovoma dela in visokošolskega izobraževanja, v katerega so dejavno vključene in ki somu zavezane organizacije obeh strani.

2. Socialna razsežnost terciarnega izobraževanja:
Projekti v okviru te prednostnenaloge podpirajo ukrepe, katerih cilj je povečati dostopnost in izboljšati socialno razsežnost v terciarnem izobraževanju. Glavni cilji so krepitev sodelovanja in zvišanje stopnjedokončanja študija nezadostno zastopanih skupin (zaradi dejavnikov, kot so socialnoekonomskoozadje, invalidnost, etnični ali migrantski izvor itd.) in netradicionalnih udeležencev (študentov ob delu, študentov z zahtevnimi družinskimi obveznostmi, učečih seodraslih  itd.), krepitev vseživljenjskega učenja z oblikovanjem prožnejših učnih poti, razvojnačinov za povečanje socialne odgovornosti organizacij terciarnega izobraževanja in izboljšanje ravnovesjamed spoloma na študijskih področjih, na katerih so med njima največje razlike.

3. Strategije mobilnosti in odpravljanje ovir za mobilnost v visokošolskemizobraževanju:
Projekti v okviru te prednostne naloge podpirajo dejavnosti za razvojinovativnih strategij za povečanje mobilnosti ali izboljšanje načinov za odpravljanje ovir zamobilnost v terciarnem izobraževanju. Iz te prednostne naloge črpajo tudi projekti, kipodpirajo virtualno mobilnost iz globalne strategije za učinkovito vključitev IKT v sodelujočeorganizacije terciarnega izobraževanja.

4. Podpora posodabljanju terciarnega izobraževanja:
Projekti v okviru te prednostne nalogepodpirajo dejavnosti v skladu z evropskim programom posodabljanja terciarnegaizobraževanja. Projekti morajo obravnavati najmanj eno od naslednjih področij reformprograma posodabljanja terciarnega izobraževanja:

• reformo študijskih programov(vključno s projekti za razvoj študijskih programov),
• reformo upravljanja ali
• reformo financiranja.

Projekti, usmerjeni v razvoj študijskih programov, morajo vključevati prenos prečnihspretnosti in zajemati:

• celoten študijski ciklus (na diplomski, magistrski ali doktorskistopnji), ki vodi do priznane dvojne ali skupne diplome;
• zaključen študijski ciklus navisoko večdisciplinarnih področjih ali
• študijske programe in module za stalnoizobraževanje, načrtovane za posodabljanje znanja in spretnosti, pridobljenih v preteklosti.

5. Spodbujanje odličnosti in inovativnosti v visokošolskem izobraževanju:
Projekti vokviru te prednostne naloge podpirajo dejavnosti, ki obravnavajo trikotnik izobraževanje,raziskave in inovacije. Evropske organizacije terciarnega so pokazale velik potencial naizobraževalnem in raziskovalnem področju, vendar ti dve področji pogosto nista nitioptimalno povezani med seboj niti ustrezno povezani s tretjo stranico trikotnika, in sicer zinovacijami. S temi projekti si je treba prizadevati za zapolnitev te vrzeli in dopolniti pobudeEU za povezavo teh treh področij na nove in učinkovite načine.


Projekti Erasmus večstranskih projektov lahko 2 ali 3 leta in lahko prejmejo največ 400.000,00 EUR sofinanciranja. V posameznem projektu morajo sodelovati vsaj 3 upravičene organizacije.

Erasmus spremljevalni ukrepi

Namen Erasmus spremljevalnih ukrepov je podpirati različne aktivnosti, ki bodo, čeprav niso primerne za glavni programErasmus, brez dvoma prispevale k doseganju teh ciljev. Projekti morajo biti inovativni in samostojne celote, njihov cilj pa mora biti:

• nedvomno morajo biti povezani z evropskim programom posodabljanja terciarnega izobraževanja in ozaveščanjem ustreznih ciljnih skupin ali širše javnosti o pomembnostievropskega sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja na splošno;
• spodbujati morajo izvajanje Erasmus mobilnosti z doseganjem znatnega dela študentov (naprimer, obsežni projekti za spodbujanje mobilnosti, za večanje mobilnosti na predmetnihpodročjih, ki so trenutno nezadostno zastopana v Erasmus mobilnost za odpravljanje težav,kot je priznanje študija med obdobjem mobilnosti);
• usmerjeni morajo biti v razširjanje rezultatov projekta (Razširjanje je običajno sestavni delvseh projektov, financiranih v okviru programa VŽU. Za projekt spremljevalni ukrepi selahko dobi financiranje za razširjanje samo, če predlagane dejavnosti presegajo, kar sepričakuje od celotnih dejavnosti razširjanja katerega koli centraliziranega projekta Erasmus.
• Krepiti morajo nadsektorske sinergije med akcijami VŽU pri določenih temah;
• izvajati morajo dejavnosti, ki se izrecno nanašajo na vidike prečnih politik, v katerih seprogram Erasmus poziva, naj sodeluje med drugim zlasti pri spodbujanju enakosti medženskami in moškimi, vključevanju invalidov in drugih oseb s posebnimi potrebami terspodbujanju medkulturnega izobraževanja in boju proti rasizmu;
• izvajanje drugih dejavnosti, usmerjenih v posebne teme, ciljne skupine ali kontekste, kot jihupravičujejo potrebe trenutnih razmer na področju visokošolskega izobraževanja vsodelujočih državah.

Podprte aktivnosti lahko obsegajo (okvirni seznam):

• organizacijo konferenc, seminarjev in usposabljanj v zvezi z evropskim sodelovanjem napodročju visokošolskega izobraževanja;
• študije in analize;
• dejavnosti za boljšo ozaveščenost, kot so ciljno usmerjene promocijske in informativne kampanje, natečaji itd;
• informativne in komunikacijske dejavnosti za spodbujanje in večjo prepoznavnost dejavnostiin rezultatov v okviru programa.

Projekti Erasmus spremljevalnih ukrepov lahko trajajo 1 leto in lahko prejmejo največ 150.000,00 EUR sofinanciranja.


Seznam in opise do sedaj odobrenih projektov najdete na spletni strani Izvršne agencije.